Umetnost vojne za poslovneže

Sun Cu, kateremu pripisujejo zapise, na katerih temelji knjiga, je živel pred 2500 leti v severovzhodni Kitajski kot sodobnik znamenitega kitajskega filozofa Konfucija. On in pred njim njegov oče sta zaradi številnih zmag na bojišču slovela kot izvrstna vojaška stratega.

Čeprav ni nobenega neposrednega dokaza, da bi Sun Cu v resnici zapisal svoja razmišljanja, je kakih sto let po njegovi smrti veliki kitajski vojskovodja Cao Cao podrobno razložil zapisano vojaško strategijo, ki predstavlja nekakšen zbir Sun Cujevega nauka.

Cao Cao je imel z uporabo Sun Cujevih metod neverjetne vojaške uspehe (uspelo mu je združiti celotno Kitajsko), zaradi česar je bilo gradivo deležno precejšnje pozornosti. V zgodovini je kar nekaj uspešnih vojskovodij pripisovalo zasluge za svoje zmage Sun Cujevim načelom. Med njimi je gotovo vredno omeniti Maa Ze Donga.

Poleg tega pa modrost, ki jo prinaša gradivo, sedaj preučujejo in uporabljajo vodstveni delavci z vsega sveta, še posebno v Aziji, saj jo je mogoče koristno uporabiti v mnogih poslovnih in političnih situacijah.

Vojskovanje je ena izmed običajnejših dejavnosti v zgodovini človeštva. Zaradi njegove pomembnosti za obstanek so ga nadrobno in intenzivno proučevali.

Dejavniki, ki prispevajo k uspehu v vojni, so kolikor toliko znani.

V bistvu je uspeh v vojni, kot seveda tudi v poslu, odvisen od vodenja.

Drugi dejavniki - informacije, priprave, organizacija, komunikacija, motivacija in izvršitev - vsekakor tudi prispevajo k uspehu, vendar je njihova učinkovitost povsem odvisna od kakovosti vodenja.

Sun Cujeva osrednja trditev je, da bitke ali tekmovanja dobivajo organizacije ali ljudje, ki imajo, prvič, največjo konkurenčno prednost in, drugič, naredijo najmanj napak.

Konkurenčno prednost lahko sestavljajo mnogi dejavniki kot denimo številčna premoč, boljši strateški položaj, boljše izvršilne sposobnosti, inovativnost. Tako konkurenčno prednost dokaj dobro razume večina ljudi iz poslovnega sveta. Vendar konkurenčna prednost ni odločilen dejavnik uspeha.

Ljudje so tisti, ki bijejo bitke in v njih zmagujejo. In najpomembnejša oseba bitke je general. Skladno z razmišljanjem Sun Cuja idealni general doseže zmago v vojni, še preden se boji sploh prično.

Do tega peljeta dve poti:

(1) postopno dograjevanje karakternih značilnosti in

(2) postopno ustvarjanje kritične strateške prednosti.

Daljši izvleček knjige Umetnost vojne za poslovneže si lahko preberete tukaj.

Kitajska filozofija pravi, da so karakterne značilnosti temelj vsakršnega vodenja. Ljudje z izjemnimi karakternimi značilnostmi postanejo izjemni vodje. Vendar pa general ne more izoblikovati svojih karakternih značilnosti čez noč. Ravno nasprotno, ljudje, ki hočejo voditi, morajo oblikovati svoje vodstvene sposobnosti v dolgem časovnem obdobju.

General si pridobi kritično strateško prednost s tem, da spravi svojo organizacijo v nepremagljiv položaj, in čaka, da mu nasprotnik ponudi priložnost za zmago. To doseže z upravljanjem z informacijami. Idealni general ne dela napak, je potrpežljiv in skrivnosten.

Naravna organizacija: Sun Cujev model učinkovitosti Sun Cujeva vojska je oblikovana po t.i. 'modelu naravne organizacije'. Naravne organizacije imajo tri značilnosti:

(1) obstojajo zaradi doseganja znanega cilja. Trajanje njihovega obstoja je tako premo-sorazmerno času, kije potreben za dosego tega cilja.

(2) te organizacije so osredotočene na informacije. Naravne organizacije zbirajo in uporabljajo podatke kot podlago svojega delovanja. Tako se izogibajo nekvalificiranim mnenjem in ugibanjem, z določanjem verjetnih izidov pa premagujejo negotovost.

(3) naravne organizacije so prožne in povsem prilagodljive. Na spremembe v okolju, ki bi lahko vplivale na njihovo sposobnost doseganja temeljnega cilja, se odzivajo hitro in učinkovito.